Obnovljivi viri energije

Kaj so obnovljivi viri?

Obnovljivi viri energije so zelo pomemben vir energije v svetu. So okolju prijazni, pridobivanje energije iz njih pa za sabo ne pušča umazanije, izpušnih plinov ali strupenih odpadkov, zato so bolj varni in ugodneje vplivajo na okolje, v katerem živimo.

 

To, da so viri obnovljivi, pomeni, da je njihova uporaba skoraj neomejena, saj se v naravi neprestano obnavljajo.

 

Med obnovljive vire energije sodijo:

Sončna energija

Je električna energija, ki jo pridobivamo s pomočjo sonca prek sončnih celic (izkoriščamo jo za ogrevanje in osvetljevanje).

Hidroenergija ali energija vode

Pridobivanju električne energije iz hidroelektrarne pravimo hidroenergija.

Energija vetra

Sem spada električna energija, ki jo pridobivamo iz vetrnih elektrarn.

Geotermalna energija

Je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje.

Biomasa

Sem spadajo les in lesni odpadki, rastlinska olja, živalski izločki ... Te surovine se sežigajo in tako se iz njih pridobiva predvsem toplotna energija.

Varčevanje z električno energijo

Te zanima, kako lahko doma znižate stroške porabe energije ter delujete bolj varčno? Preberi kaj lahko naredite pri ogrevanju:

  • Poskrbite za dobro tesnjenje oken, če so le-ta starejša in puščajo zrak, uporabite različna tesnila, ki jih trg ponuja. Če zagotovite dobro tesnjenje, lahko to zmanjša stroške ogrevanja kar za 10 odstotkov.
  • Čim manj uporabljajte ventilatorje v kuhinji, kopalnici ali drugje. Takoj, ko je njihovo delo končano, jih ugašajte, saj uničijo veliko količino toplote.
  • Ponoči in ko vas ni doma, termostat nastavite na minimum oziroma stopnjo proti zmrzovanju.
  • Omogočite dostop sončne svetlobe v prostore.
  • Čistite radiatorje, saj prah in umazanija ovirata pretok toplote.
  • Luči, televizija in druge električne napeljave naj bodo proč od termostata.
  • Oblačite se toplo, oprijeto, v plasteh, saj tako bolje zadržujete telesno temperaturo.
  • Če dobite goste, lahko zmanjšate gretje, saj bo kolektivna telesna temperatura ogrela prostor.
  • Samostojno ogrevajte prostore, zato si nastavite ročne termostate za posamezno sobo - namestite termostatske ventile in termostatsko glave za nadzor oddajanja toplote radiatorja.
  • Radiatorjev in drugih teles ogrevanja nikakor ne ovirajte z zavesami ali pohištvom. Potrošnja energije za ogrevanje se tako lahko zviša celo do 40 odstotkov. Po tuširanju mokrih brisač ne sušite na radiatorjih, raje v kopalnico postavite stojalo za perilo in brisače sušite na njem.
  • Pri zračenju prostorov bodite pozorni na naslednje: ogrevanje popolnoma izklopite, prezračite s prepihom. Tako za isto zamenjavo zraka potrebujete le kratek čas. Večkratno in pravilno zračenje skrbi za dobro bivalno klimo in je bolj učinkovito, kot če je okno cel dan rahlo odprto.

     

Varno z elektriko

Električni tok je človeku lahko zelo nevaren. Povzroči različne poškodbe, kot so opekline, nepravilno delovanje srca ali nezavest. Z električnimi napravami moramo zato ravnati previdno.

 

V nadaljevanju je nekaj nasvetov in opozoril, ki si jih je dobro zapomniti:

  • Vedno izklopite električne grelce, ko vas ni v bližini!
  • Električnih naprav ali priključkov se nikoli ne dotikajte z mokrimi rokami! Ne puščajte vključenih električnih naprav v bližini vode!
  • Elektrika in voda ne gresta skupaj!
  • Nikoli se ne dotikajte poškodovanih električnih naprav ali priključkov!
  • Pred uporabo katerekoli nove električne naprave skrbno preberite navodila za uporabo.
  • Če se katerakoli električna naprava pokvari, je nikoli ne poskušajte »popraviti« sami!
  • Električne naprave, ki se uporabljajo na prostem (na primer kosilnice), hranite pokrite v suhem prostoru.
  • Če med uporabo električne naprave (tudi računalnika!) zmanjka elektrike, napravo izklopite ali izključite iz omrežja. Če tega ne storite, se lahko naprava poškoduje, ko tok znova steče po njej.
  • Ne iztikajte varnostnih pokrovčkov iz vtičnic.

Zgodovina električne energije

Prva elektrarna v Sloveniji je bila zgrajena leta 1883. Poganjal jo je parni stroj, električno energijo pa je proizvajal dinamo. Elektrarna je danes razstavljena v Tehniškem muzeju v Bistri. Izmenični električni tok je izum Nikole Tesle, ameriškega znanstvenika in izumitelja, rojenega na Hrvaškem. Izmenični električni tok je električni tok, pri katerem električni naboj ne teče venomer v isti smeri (tako kot pri istosmernem toku), ampak niha. Nikola Tesla je leta 1896 postavil tudi hidroelektrarno na reki Niagari in daljnovod do Buffala v državi New York in s tem postavil temelje sodobnega elektromagnetnega sistema. Decembra 1951 so v ZDA zasvetile prve štiri žarnice, ki jih je napajala električna energija, proizvedena s pomočjo jedrskega reaktorja. To je bil poskusni oplodni reaktor, namenjen predvsem proizvodnji plutonija. Leta 1954 so v mestu Obninsk v Sovjetski zvezi pognali prvo jedrsko elektrarno na svetu. Po skoraj 50 letih obratovanja so jo leta 2002 zaradi finančnih in varnostnih razlogov zaprli. Leta 1977 je v Pirenejih začela delovati prva elektrarna na sončno energijo.

Super znanstveniki

 

ANDRE MARIE AMPERE (1775–1836)

Francoski fizik in matematik in profesor, znan po svojih odkritjih v elektromagnetizmu in elektrodinamiki. Pokazal je, da se tuljava, po kateri teče električni tok, obnaša podobno kot paličast magnet, da se železo namagneti, če ga damo v tuljavo z električnim tokom, in da med dvema bližnjima vodnikoma, po katerih teče električni tok, deluje magnetna sila. Po njem se imenuje osnovna enota električnega toka, amper.

 

ANDERS CELSIUS (1701–1744)

Švedski astronom, od leta 1730 do 1744 je bil profesor astronomije na Univerzi v Uppsali, kjer je zgradil tudi observatorij. Njegov največji dosežek je temperaturna lestvica, ki deli razdaljo med vreliščem in lediščem vode na termometru na sto enakih delov. Najprej je vrelišče označil s 0, ledišče pa z 100. Kasneje je lestvico obrnil. Bil je med prvimi, ki je primerjal sije zvezd.

 

THOMAS ALVA EDISON (1847–1931)

Ameriški znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir in matematik. Bil je eden najpomembnejših izumiteljev vseh časov, saj je patentiral več kot 1000 izumov. Najbolj znani so fonograf, ki je predhodnik gramofona, žarnica, ki jo uporabljamo še danes, in filmska kamera.

 

MICHAEL FARADAY (1791–1867)

Angleški fizik in kemik. Ob proučevanju elektrike, magnetizma in kemijskih učinkov električnega toka je Faraday prišel do mnogih novih spoznanj. Navduševal se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Naredil je prvi transformator in prvi model električnega generatorja. Odkril je tudi kemijsko spojino benzen in diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi).

 

BENJAMIN FRANKLIN (1706–1790)

Ameriški tiskar, publicist, novinar, založnik, pisatelj, filantropist, abolicionist, uradnik, znanstvenik, knjižničar, diplomat, izumitelj, razsvetljenec, državnik in politik. Eksperimentiral je s strelo, izumil je strelovod in kondenzator. Za svoje znanstvene dosežke je Franklin leta 1753 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

 

LUIGI GALVANI (1737–1798)

Bil je italijanski anatom in zdravnik, najbolj znan po odkritju, da mišične in živčne celice proizvajajo elektriko. Nekoč je pri eksperimentiranju s statično elektriko seciral žabo, ko je s kovinskim skalpelom naključno zadel izpostavljen živec. Kraki mrtve žabe so nenadoma začeli trzati, kot da bi oživeli. Na podlagi tega je Galvani kot prvi začel povezovati elektriko z življenjsko silo. Po Galvaniju se imenujejo tudi galvanski člen, galvanometer in galvanizacija.

 

JAMES PRESCOTT JOULE (1818–1889)

Bil je angleški fizik, ki je raziskoval naravo toplote in odkril njeno povezavo z mehanskim delom. To je vodilo do teorije ohranitve energije (prvi zakon termodinamike). Po njem se imenuje tudi enota SI za delo Joule. Skupaj z bratom se je navdušil nad elektriko tako, da sta drug drugemu in družinskim služabnikom dajala elektrošoke. Pri raziskovanju energije je poskušal izdelati električni motor, ki bi zamenjal parne stroje.

 

GEORG SIMON OHM (1787–1854)

Ta nemški fizik je leta 1826 odkril sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Za svoje znanstvene dosežke je Ohm leta 1841 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Po njem se imenuje tudi izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora, impedance in reaktance – ohm.

 

NIKOLA TESLA (1856–1943)

Ta znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir in matematik je v svojem življenju patentiral več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta. Po njem se imenuje tudi enota za gostoto magnetnega polja - tesla.

 

ALESSANDRO VOLTA (1745–1827)

Alessandro Giuseppe Anastasio Volta je bil italijanski plemič, fizik in profesor. Raziskoval je električne in magnetne pojave. Izdelal je prvi elektrofor – napravo za zbiranje električnega naboja z drgnenjem in influenco, ter odkril kondenzator. Ko je pojasnjeval Galvanijeve poskuse z »živalsko elektriko« (trzanje žabjih krakov ob dotiku s kovino), je odkril naelektrenje ob dotiku različnih kovin. Sestavil je prvo električno baterijo, Voltov steber (Voltov člen) in s tem ustvaril nov vir elektrike. Po njem se imenuje enota za električno napetost volt.

Akumulator

je naprava, v kateri je shranjena kemijska energija, to pa lahko oddaja v obliki električne energije. Sposoben je torej pretvarjati kemijsko energijo v električno in obratno. Akumulator je npr. baterija na ponovno polnjenje v tvojem telefonu, fotoaparatu …

Asteroidi

Majhna kamnita oziroma kovinska telesa, ki krožijo okrog Sonca. Nekateri so veliki kot večje skale, drugi pa kot manjši planeti.

Baterija

je naprava, v kateri je shranjena kemijska energija, to pa lahko oddaja v obliki električne energije. Sposobna je torej pretvarjati kemijsko energijo v električno in obratno. Bateriji rečemo tudi akumulator.

Biohiša

je hiša, ki je v celoti zgrajena iz naravnih materialov (les, kamen …)

Celzijeva stopinja

je enota temperaturne lestvice, označujemo pa jo z znakom °C. Po Celzijevi temperaturni lestvici pri 0°C voda zmrzne, pri 100°C pa zavre. To lestvico je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Čistilno napravo

gradijo poleg tovarn, ki proizvajajo okolju škodljive snovi z namenom, da iz odpadne vode izločijo te snovi, preden jo spustijo nazaj v reke ali v kanalizacijo.

Astronom

je znanstvenik, ki preučuje planete in oddaljene zvezde in si prizadeva razumeti nastanek in delovanje planetov in galaksij.

Atmosfera

je plast plinov, ki obkroža Zemljo, pravimo ji tudi ozračje. Celotno plast privlači Zemljina gravitacija, z nadmorsko višino pa se njena sestava spreminja. V Zemljini atmosferi je največ dušika.

Biološka razgradljivost

je lastnost snovi, da se v naravi razkrajajo s pomočjo različnih mikroorganizmov.

Biološka raznovrstnost

pomeni veliko število različnih vrst živih bitij na nekem območju, ki skupaj tvorijo ekosistem. Če z onesnaževanjem uničujemo ekosistem, bodo propadle tudi vrste.

Biomasa

je obnovljiv vir energije. To so snovi naravnega izvora (predvsem rastlinskega – npr. les, lubje, polena …), v katerih je shranjena sončna energija. Ob sežiganju biomase v posebnih pečeh pridobivamo toplotno energijo.

Brenta

je poseben koš, v katerega na trgatvi stresajo obrano grozdje.

Čiščenje

je postopek, ko v čistilnih napravah odstranjujemo snovi, ki povzročajo onesnaževanje npr. vode ali zraka.

Človekovo okolje

je celotno življenjsko (naravno, delovno) okolje, ki ga uporablja človek.

Črni premog

je gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja Zemlje in predstavlja pomemben vir energije.

Daljnovod

so sistemi, ki pomagajo pri prenosu električne energije od elektrarne do uporabnikov.

Decibel

(dB) je merska enota, s katero izražamo jakost zvoka. Nekaj primerov iz vsakdanjega življenja: 120 dB je meja bolečine v ušesu, 100 dB ima glasna glasba, 70 dB promet v mestu, 60 dB običajen pogovor, 40 dB pa je v mirnem naselju ponoči.

Dimni plini

so plini, ki nastajajo pri zgorevanju različnih goriv. Običajno vsebujejo veliko strupenih snovi, ki onesnažujejo naravo.

Drevesna krošnja

je sestavljena iz vej, ki so razvejane na manjše veje in vejice. Oblika krošnje je odvisna od pogojev v katerih drevo raste.

Drevesne korenine

pritrdijo drevo v tla, da lahko trdno stoji in se upira težkim vremenskim razmeram. Skrbijo tudi za prehrano drevesa, saj iz zemlje srkajo vodo in hranilne snovi.

Drevesni list

oskrbuje drevo z organskimi snovmi, ki nastajajo v njem s pomočjo fotosinteze. Listi so pljuča drevesa, saj z njihovo pomočjo drevo diha in tudi izloča vlago. Imajo značilno obliko, po kateri prepoznamo vrsto drevesa.

Drevesno deblo

je olesenelo steblo drevesa, ki ga ščiti lubje. Njegova gavna naloga je, da prevaja hranilne snovi od korenin do krošnje.

Ekologija

je veda, ki preučuje bogastvo živih bitij, odnose med njimi in njihove odnose do okolja, v katerem živijo. Beseda izhaja iz grščine in v prevodu pomeni "nauk o naravnem domu".

Ekološka katastrofa

se lahko zgodi, če neko naravno okolje izgubi svoje značilnosti in sposobnost, da se obnavlja. Do ekološke katastrofe lahko pride zaradi velikega onesnaževanja, taljenja ledenikov, umiranja gozdov …

Ekosistem

je okolje, kjer vsa živa bitja medsebojno vplivajo eno na drugo in skušajo tvoriti ravnovesje. To je lahko travnik, gozd, ocean, mlaka … Sestavljajo ga življenjska združba (vsa živa bitja, ki živijo na nekem območju) in neživo okolje (tla, svetloba, toplota …).

Električna energija

je med najbolj uporabnimi vrstami energije. Z njo napajamo električne naprave, ki so vse bolj razširjeni pripomočki za življenje, delo in zabavo.

Emisije

so vse snovi, sevanja, toplota in hrup, ki se sproščajo v naše okolje in povzročajo spremembe v njem.

Fatamorgana

je privid, ki nastane, kadar se sončna svetloba pri prehodu skozi vroče plasti zraka prelomi in odbije.

Flora

je izraz, ki označuje vse rastline, ki rastejo na določenem območju. Poznamo npr. morsko, mediteransko, alpsko floro …

Fogarske oaze

so oaze, ki so nastale vzdolž podzemnih namakalnih kanalov, imenovanih Fogare. Z njihovo pomočjo zbirajo vodo iz podzemnih plasti in jo vodijo do oaz.

Fotosinteza

je proces, pri katerem rastline s pomočjo sončne svetlobe ogljikov dioksid pretvarjajo v kisik in vodo. Kisik je nujno potreben za življenje na Zemlji, saj so od njega odvisna skoraj vsa živa bitja.

Galaksija

je skupek milijonov ali milijard zvezd, planetov, kometov, oblakov plina in prahu, ki se vrtijo okoli skupnega središča. Združuje jih gravitacija.

Generator

je naprava, ki mehansko energijo pretvarja v električno.

Globalno segrevanje

označuje segrevanje ozračja na našem planetu. Do tega prihaja zaradi vse večje onesnaženosti, posledice pa so umiranje gozdov, topljenje ledenikov, dvig gladine oceanov, kar lahko povzroči ogroženost in izumiranje naravnih vrst.

Habitat

je življenjsko okolje rastlin in živali – njihovo bivališče. Na Zemlji je ogromno različnih habitatov – za mravljico je to mravljišče, za marjetico travnik, za ribo morje …

Hrup

je močan zvok, ki lahko negativno vpliva na okolje in živa bitja v njem. Jakost zvoka izražamo z enoto decibel.

Imisija

pomeni količino škodljivih snovi, ki jih prejme neko okolje.

Industrija

je gospodarska panoga, ki s pomočjo tehnološko zahtevnih naprav in postopkov pridobiva izdelke iz surovin, polizdelkov in energije. Obstaja več vrst industrij – težka, lahka, predelovalna, kovinsko-predelovalna ipd. Industrija je v veliko primerih vir onesnaževanja okolja na določenem prostoru.

Izpušni plini

so plini, ki nastajajo pri motorjih (takih, kot jih ima na primer avtomobil), vsebujejo pa dušik, ogljikov dioksid in vodno paro. So škodljivi okolju, saj onesnažujejo ozračje.

Jedrska elektrarna

je objekt, v katerem pri cepljenju atomov (atomi so zelo majhni delci snovi) nastaja toplotna energija. To toplotno energijo izkoriščajo za segrevanje vode, paro, ki nastane pri tem, pa za proizvajanje električne energije.

Kaktus

je zelo zanimiva rastlina, ki je prilagojena na življenje v puščavi. Kadar dežuje, vsrka vodo in jo shrani v steblu. Tako si naredi zalogo za dolga sušna obdobja. Kaktus se kiti z najlepšimi in najbolj barvitimi cvetovi v puščavi, ki cvetijo le nekaj dni ali celo samo eno noč.

Kamela

je puščavska žival, ki brez vode in hrane zdrži več dni ali celo tednov, nato pa v 10 minutah z lahkoto spije tudi do 100 litrov vode. V svoji grbi hrani maščobo za obdobja, ko ji primanjkuje hrane. Kamela se veliko solzi, zato da lažje izloči pesek, ki ji ga puščavski pesek zanese v oči. Pred peskom in prahom jo varujejo tudi trepalnice ali celo nosnice, ki jih lahko popolnoma zatisne. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki.

Kisli dež

so kisle padavine, ki nastanejo zaradi onesnaženega zraka. Škodljive snovi, ki so v zraku, se raztapljajo v deževnici in to naredi dež kisel. Ta povzroča umiranje gozdov, poškodbe na stavbah, tleh …

Kjotski protokol

je mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Imenovan je po japonskem mestu Kjoto.

Klopotec

je lesena naprava, ki stoji na visokem lesenem drogu sredi vinograda. Na videz je podobna mlinu na veter, saj ima tudi klopotec vetrnice. Veter zaganja vetrnice in tako proizvaja energijo, da lahko naprava služi svojemu namenu - proizvajanju zvokov.

Komet

je manjše nebesno telo, sestavljeno iz ledu in prahu. Ko se približa Soncu, se del ledu stali in ustvari bel rep prahu, dolg milijone kilometrov.

Likof

je zabava po končani trgatvi, kjer ne manjka dobre domače hrane, petja in plesa.

Litosfera

(beseda izhaja iz grščine in v prevodu pomeni "skalno sfero") je zunanja lupina kamnitega planeta. Na Zemlji litosfera vključuje skorjo in zgornji del plašča.

Lokvanj

je razkošen cvet na velikih zelenih listih, ki plava na vodni gladini jezer in ribnikov ter s svojimi listi senči vodo. Na ta način preprečuje, da bi se alge preveč razrasle in voda preveč segrela. Poznamo približno 70 vrst lokvanjev, ki cvetijo poleti in jeseni in za to potrebujejo veliko sonca.

Luna ali Mesec

je Zemljin satelit, ki obkroži naš planet v 27,3 dneva. V tem času se zavrti okrog svoje osi in zato kaže Zemlji vedno isto stran. Luna pomembno vpliva na plimovanje morja in s tem na številne procese na Zemlji. Prvi človek, ki je stopil na Luno, je bil Neil Armstrong (ZDA), to je bilo 26. julija leta 1969.

Maksimalna emisijska koncentracija

nam pove, koliko je najvišja dovoljena koncentracija snovi, ki jo nek onesnaževalec lahko odda v okolje.

Morje

je veliko območje slane vode, povezano z oceanom. Morje med drugim štejemo tudi med vire energije – ponekod plimovanje (bibavico) izkoriščajo za pridobivanje električne energije.

Mošt

je sladek grozdni sok, ki priteče iz preše.

Naravna jezera

so nastala zaradi naravnih procesov, ki so preoblikovali zemeljsko površje; ugrezanje površine, ugašanje vulkanskih kraterjev, dolbenje ledenikov ter nastajanje jezov.

Naravni onesnaževalci okolja

so na Zemlji ves čas prisotni – to so na primer gozdni požari, pri katerih se sproščajo velike količine različnih plinov, izbruhi vulkanov, razpadanje organizmov …

Naravno ravnovesje

je stanje v naravi, ko so vsi procesi uravnoteženi. Nekateri zunanji in drugi vplivi (kot so onesnaževanje ali naravne nesreče) lahko to ravnovesje porušijo.

Nepretočna jezera

so brez dotoka in odtoka vode (kraterska jezera).

Nevarni odpadki

so vsi odpadki, ki škodujejo naravnemu okolju. Take snovi se težko reciklira, nekateri pa so celo tako škodljivi, da jih morajo shranjevati globoko pod zemljo.

Ničenergijska hiša

vso energijo proizvaja kar sama. V poletnih mesecih zbira sončno energijo in jo shranjuje v javni sistem, pozimi pa iz njega črpa. Takšna hiša ima le najbolj varčne električne naprave, elektriko pridobiva tudi z vetrom, nadzoruje prezračevanje, varčuje s pitno vodo in ima vgrajen sistem za ločevanje in recikliranje odpadkov.

Nuklearna energija

je drugo ime za jedrsko energijo. To proizvajajo v jedrskih elektrarnah.

Oaza

je tisti delček v puščavi, ki se napaja z vodo in ne pozna suše.Tam rastejo dateljnove palme, koruza in pomaranče, veliko je tudi živali, ljudje pa so zgradili naselja in celo mesta. Nastanejo tako, da dež, ki pade nekje daleč v hribovju ponikne v zemljo, teče pod puščavo in skozi razpoko prodre na površje. Tam nastane oaza.

Obremenitev okolja

je vsak poseg vanj – okolje obremenimo npr. s hrupom, onesnaževanjem, sekanjem gozdov, grajenjem novih stavb …

Ogenj

je najstarejši umetni vir svetlobe. Človek ga je uporabljal že v pradavnini 400.000 let pred našim štetjem, o čemer pričajo npr. jamske slike v Altamiri.

Ogljikov dioksid

je brezbarven plin, ki se topi v vodi in je prisoten tudi v Zemljinem ozračju. Nastaja pri dihanju in izgorevanju organskih snovi, rastline pa ga potrebujejo pri fotosintezi.

Ozonska luknja

je luknja v ozonski plasti na severnem in južnem polu Zemlje, ki je nastala kot posledica prevelikega onesnaževanja zraka. Znanstveniki ocenjujejo, da je ozonska luknja že tako velika kot cele ZDA.

Ozonska plast

je plast plina ozona okrog Zemljine atmosfere, ki ščiti naš planet pred škodljivimi UV žarki.

Ozračje

je drugo ime za Zemljino atmosfero.

Ozvezdje

je del neba, kjer svetlejše zvezde lahko povežemo v podobe, ki so si jih zamislili zvezdoslovci, da bi se lažje znašli.

Pasivna hiša

ima značilno arhitekturo, ki ji omogoča, da čim bolj izkorišča sončno energijo. Vso potrebno energijo pridobi s sončnimi celicami in tako, da svež zrak, ki vstopa v hišo ogreje s toplim zrakom, ki gre iz nje. Zato za ogrevanje ne potrebuje peči in radiatorjev.

Periodična jezera

v suhem letnem času presahnejo, v času obilnejšega deževja pa se napolnijo z vodo (npr. Cerkniško jezero).

Pitna voda

je tista voda, ki je primerna za pitje. Je čista in bistra ter ne vsebuje zdravju škodljivih snovi. Zaradi onesnaževanja okolja je na svetu vse manj pitne vode.

Planet

Beseda je grškega izvora in pomeni pohajkovalec, popotnik. Znanstveniki uporabljajo ta izraz za nebesna telesa, ki so v neprestanem gibanju.

Plimovanje ali Bibavica

je naravni pojav, ko se gladina morja dviga (plima) ali spušča (oseka) glede na položaj Lune. Plimovanje ponekod izkoriščajo za pridobivanje električne energije.

Plusenergijska hiša

pri izkoriščanju sončne energije ustvarja tako veliko energije, da jo lahko odvaja še v javno električno omrežje. Kot neke vrste zasebna elektrarna. Zato njeni lastniki dobijo tudi plačilo.

Polucija

je drugo ime za onesnaževanje; viru onesnaževanja (na primer tovarni) pa rečemo polutant.

Presihajoče jezero

je tisto, ki se napolni po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg, v zgodnjem poletju pa vsa voda ponikne v požiralnikih. Iz zemlje priteka voda in ga polni in v zemljo ta voda spet odteka, se pretaka po kraških jamah in pride na plan nekje drugje in z drugim imenom.

Pretočna jezera

imajo stalen dotok in odtok vode na zemeljski površini.

Puščava

je območje, kjer skoraj nikoli ne dežuje, zato je to najbolj suh kraj na svetu. Kadar pa le dežuje, zacvetijo pisane puščavske rastline. Tekom dneva termometer v puščavah pokaže 40°C in več, ponoči pa je pogosto tako mraz, da tudi zmrzuje. Puščave so zaradi obilice sonca zelo primerne za gradnjo sončnih elektrarn.

Radioaktivni odpadki

nastajajo pri proizvodnji električne energije v jedrskih elektrarnah. Za človeka in naravo so zelo nevarni, zato jih varno shranjujejo v posebnih skladiščih.

Recikliranje

pomeni ponovno uporabo že porabljenih surovin, kot so steklo, papir, kovina, različna embalaža in podobno. Z recikliranjem tako varčujemo s surovinami, pa tudi z energijo, ter tako skrbimo za okolje.

Saje

so majhni delci ogljika, ki nastajajo pri zgorevanju organskih snovi. Ponekod uporabljajo saje pri proizvodnji barv, v gumarski industriji in podobno.

Sonce

je edina zvezda in glavno telo našega osončja. Okrog njega krožijo planet Zemlja in njeni sestrski planeti. Površina sonca ni gladka, ampak je podobna ogromnemu brbotajočemu kotlu žarečih plinov. V središču sonca je 14 milijonov stopinj Celzija.

Sončna energija

Sonce je neizčrpen in okolju prijazen vir obnovljive energije. Sončno energijo lahko med drugim uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode in za proizvodnjo elektrike za osvetljevanje. Sončno energijo pridobivamo s pomočjo sončnih celic ali kolektorjev.

Sonda

je naprava, s katero znanstveniki raziskujejo planete, ki človeku niso dostopni.

Sveča

Prvi so sveče izdelali stari Egipčani okoli leta 400, množično pa so jih uporabljali tudi Rimljani. Izdelane so bile iz strjenega loja. Na Daljnev vzhodu so uporabljali vosek iz insektov ali rastlin.

Termoelektrarna

je elektrarna, kjer pridobivajo električno energijo s sežiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina). Ob sežiganju teh goriv ni proizvedena samo električna energija, ampak tudi velika količina t.i. odpadne toplote. To toploto morajo nato odvajati v okolje.

Topla greda

Učinek tople grede je pojav, ko se ozračje na Zemlji segreva zaradi onesnaženosti zraka. Zemlja je zaradi tega obdana s plastjo plinov (npr. ogljikov dioksid), ki ne prepuščajo toplote nazaj v višje plasti ozračja. Posledica tega je stalno dvigovanje temperature zraka in zato tudi topljenje ledenikov, dvigovanje gladine morja, spreminjanje podnebja …

Transformator

je električna naprava, ki pretvarja električno energijo visoke napetosti v električno energijo nizke napetosti ali obratno.

Ultravijolična svetloba

je le en del svetlobnih žarkov, ki jih oddaja sonce. Za človeško oko je nevidna, v večjih količinah pa tudi nevarna. Zaradi onesnaževanja ozračja in ozonske luknje ultravijolični žarki (skrajšano UV žarki) v večji količini prehajajo v našo atmosfero.

Umetna jezera

je ustvaril človek, tako da je zajezil rečne doline. Na ta način zbiramo vodo za namakanje in v hidroelektrarnah pridobivamo energijo.

Umetni satelit

So majhni laboratoriji, ki krožijo okoli Zemlje in zbirajo podatke, omogočajo telefonske pogovore z enega konca sveta na drugega, sporazumevanje prek interneta in napovedovanje vremena.

Uran

je kemijski element, ki ima simbol U. Je težek, srebrno-bel, strupen, kovinski in naravno radioaktiven element. Uporablja se kot surovina v jedrskih elektrarnah in pri proizvodnji jedrskega orožja.

Varčna hiša

je hiša, v kateri se porabi manj energije za ogrevanje prostorov kot v "navadni" hiši. Pomembno je, da je dobro izolirana - ima kakovostna okna in vrata, ki dobro tesnijo.

Veliki pok

Teorija, ki pravi, da je vsa snov v vesolju nastala pred milijardami let v močni eksploziji.

Veter

je gibanje zraka zaradi razlik v zračnem tlaku na različnih delih površine Zemlje. Premikajo se v zgornjih plasteh zraka od nizkega tlaka k visokemu, v spodnjih plasteh pa obratno. Vetrovi nastajajo tudi zaradi različnega ohlajanja med morjem in kopnim (poleti je nizki zračni tlak nad kopnim, pozimi pa nad morjem). Njihova »naloga« je tako izenačiti porušeno razmerje. Vetrovi so lahko stalni, občasni, krajevni in dnevni.

Vetrna elektrarna

je objekt, s katerim pretvarjamo energijo vetra v električno energijo. Sestavljena je iz manjšega ali večjega števila vetrnih turbin z vetrnicami, transformatorske postaje in daljnovoda, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim omrežjem. Energija, ki jo pridobimo s tako elektrarno, je obnovljiva in zato pomembna za prihodnost, vendar pa take elektrarne zahtevajo tudi veliko prostora in predstavljajo velik poseg v naravno okolje.

Volt

je mednarodna enota za merjenje električne napetosti. Imenovana je po italijanskem fiziku Alessandru Volti, ki je leta 1800 iznašel prvo električno baterijo.

Vžigalice

so izum angleškega kemika in lekarnarja Johna Walkerja iz leta 1827. Vžigalice so bistveno olajšale prižiganje svetilk.

Vat

Vat ali Watt (oznaka W) je enota za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka. V praksi je bolj pogosta uporaba tisočkratnika: kilovat (1 kW = 1000 W). Enota je poimenovana po škotskem inženirju Jamesu Wattu v spomin na njegove zasluge pri razvoju parnega stroja.

Zemeljski plin

je plinasto fosilno gorivo, ki je brez barve ali vonja in je hitro vnetljiv. Nahaja se pod zemljo, običajno skupaj z nafto. V gospodinjstvih je nadomestil druge načine ogrevanja (na drva, premog ali kurilno olje). Največja nahajališča zemeljskega plina na svetu so v Rusiji in Alžiriji.

Zvezda

je nebesno telo z lastno svetlobo.

Zvezdni utrinek

je košček asteroida, ki se na poti skozi ozračje vname in izpari, za njim pa ostane svetleča sled na nebu.

Zvezdoslovec

je znanstvenik, ki preučuje planete in oddaljene zvezde in si prizadeva razumeti nastanek in delovanje planetov in galaksij.

Žarnica

je naprava, ki pretvarja električno energijo v svetlobo.

Sredozemlje ali Mediteran

je skupen izraz za sredozemsko morje in dežele okoli njega.

Slanost morja

se meri z grami soli na liter morske vode.

Prosojnost morja

pomeni, kako globoko v globino se vidi.

Sredozemsko podnebje

ima značilne vlažne zime in suha, vroča poletja.

Izolanka

je tipična Izolska sladica.

Črpalna hidroelektrarna

izrablja moč vode za pridobivanje električne energije, njena posebnost je, da lahko električno energijo shranjuje.

Konice ali vrhovi

pravimo delom dneva, ko je poraba električne energije velike.

Oljka

je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod.

Tun

je riba odprtega morja.

Natakar

je oseba, ki jedi, ki jih naroči gost in pripravi kuhar, primerno, strokovno in prijazno postreže. Streže tudi pijačo.

Plavanje

je premikanje v vodi. Plavamo ljudje in živali.

Jadranje

je vodni šport, ki obsega zasnovo in izdelavo jadrnic in jader ter proučevanje vremena in morskih tokov.

Evropske igre

so športne igre oziroma tekmovanja v različnih športnih panogah na katerih sodelujejo športniki iz evropskih držav.

Avtohton

pomeni, da je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten.

Akvarij

je steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali in rastlin.

Akvarist

je tisti, ki goji vodne živali ali rastline v akvariju.

Vodni krog

je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi.

Hidrosfera

je vodovje na zemeljskem površju.

Panonska nižina ali Panonska kotlina

je velika nižina v srednji Evropi.

Osamelec

je vzpetina, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega hribovja.

Celinsko ali kontinentalno podnebje

pomeni, da so poletja vroča, zime pa mrzle.

Košava

je hladni veter, ki pozimi prihaja iz Sibirije in piha v nekaterih delih Panonske nižine.

Narodna manjšina

so pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi.

Industrijske rastline

so rastline, iz katerih v tovarnah naredijo druge stvari – moko, sladkor, olje,…

Krmne rastline

so rastline, namenjene predvsem prehranjevanju živali.

Prekmurska gibanica

je znana sladica prekmurske kuhinje.

Geotermalna energija

je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje.

Madžarska

je celinska država v srednji Evropi.

Maroko

je obmorska država v severozahodni Afriki.

Buče

so rod v družini bučnice.

Noč čarovnic

je praznik, ki ga predvsem v zahodnem svetu obeležujemo v noči iz 31. oktobra na 1. november.

Štorklja

je veliki, dolgonogi, dolgovrati močvirnik z dolgim krepkim kljunom. Je tudi simbol Prekmurja.

Frizer

je oseba, ki striže in oblikuje pričesko, brado, brke, brije, barva lase, trepalnice, obrvi in brke ter neguje lase in lasišče.

Tenis

je šport z loparjem za dva nasprotna igralca ali dve nasprotni skupini s po dvema igralcema.

Badminton

je šport, pri katerem se uporabljata lopar in pernata žogica iz plutovine.

Bonton

v francoščini pomeni dober ton, govori pa o pravilih spodobnega vedenja v družbi.

Alpe

so gorovje v Srednji Evropi, ki se razteza v 1.200 kilometrov dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Slap Boka

je najmogočnejši slovenski slap.

Triglav

je najvišja slovenska gora (2.864 metrov).

Reka Soča

je najbolj smaragdna evropska reka.

Krnsko jezero

je največje slovensko visokogorsko jezero.

Cestni prelaz Vršič

je najvišji cestni prelaz v Sloveniji (na nadmorski višini 1.611 metrov).

Gorska cesta na Mangartsko sedlo

je najvišje ležeča gorska cesta v Sloveniji.

Soška postrv

ki živi v zgornjem toku reke Soče je endemit v jadranskih rekah.

Endemit

je žival ali rastlina, ki jo je mogoče najti zgolj v nekaterih omejenih predelih sveta.

Francija

je obmorska država v Zahodni Evropi.

Nepal

je republika v Južni Aziji.

Himalaja

je gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Šerpe

so etnična skupina pod Himalajo v Nepalu, ki sicer izvira iz vzhodnega Tibeta.

Fizioterapevt

je zdravstveni delavec.

Smučarski skoki

so športna panoga, v kateri se tekmovalec - smučarski skakalec spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čim dlje.

Biatlon

je šport, ki združuje dve športni disciplini v eno.

Kaspijsko jezero

je največje jezero na svetu.

Balkajsko jezero

je najgloblje jezero na svetu.

Kieldar Water

je največje umetno jezero v Evropi, leži v severni Angliji ob meji s Škotsko.

Umetna jezera

so rezervoarji industrijske vode, ki nastanejo za jezovi.

Transibirska železnica

je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega daljnega vzhoda.

Balkajski tjulenj

je edini sladkovodni tjulenj na svetu.

Bohinjsko jezero

je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji.

Lovrenška jezera

so jezerca, imenovana tudi barjanska okna na Pohorskem šotišču.

Rusija

je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije.

Velika Britanija

je otok v severnem predelu Atlantskega oceana.

Smreka

je hitro rastoč iglavec stožčaste oblike z razvejano krošnjo.

Labod

je velika vodna ptica iz družine plovcev.

Policist

dela na področju splošnih policijskih zadev, mejnih zadev in na področju prometne varnosti.

Košarka

je moštveni šport, pri katerem tekmujeta dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci na pravokotnem igrišču.

Angelov slap

je najvišji slap na našem planetu.

Peričnik

je slap in potok v Triglavskem narodnem parku.

Venezuela

je obmorska država na severu Južne Amerike.

Švedska

je obmorska nordijska država v Skandinaviji.

Vikingi

so bili bojevniki, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem.

Figa

oziroma smokva je srednje velik grm ali drevo.

Planinski orel

je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.

Zdravnik

je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavanjem bolezenskih stanj pri ljudeh ter zdravljenjem.

SUP

je okrajšava angleškega poimenovanja Stand up paddling za šport, pri katerem stojiš in veslaš.

Speleolog

je drugi izraz za jamoslovca.

Denudacija

pomeni odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra in ledenikov.

Stalaktit

je kapnik, ki nastane na stropu kraške jame - viseči kapnik.

Stalagmit

je kapnik, ki nastane na tleh kraške jame - stoječi kapnik.